Gladina Baltskega morja se dviguje: opozorilo pred poplavami za Mecklenburg-Predpomorjansko!

Gladina Baltskega morja se dviguje: opozorilo pred poplavami za Mecklenburg-Predpomorjansko!

Kaj se dogaja na obali Mecklenburg-Predpomorjanskega? Danes, 19. julija 2025, je v središču pozornosti vodostaj Baltskega morja. Trenutne razmere na različnih merilnih postajah, kot so Wismar, Warnemünde in Stralsund, kažejo impresiven razpon vodostajev in nas impresivno opominjajo na izzive, ki jih s seboj prinašajo nevihtni valovi.

Izraza "srednja nizka voda" (MNW) in "srednja visoka voda" (MHW) sta v tem kontekstu še posebej pomembna. Za Warnemünde je povprečni nizki vodostaj 407 cm, povprečni visoki vodostaj pa 617 cm. Časopis Baltskega morja poročali. Ekstremne vrednosti so še toliko bolj izjemne: najvišja poplavna gladina v Warnemündeju je bila izmerjena 13. novembra 1872 pri 770 cm, najnižja pa 18. oktobra 1967 pri 332 cm.

Nevarnosti neviht

Nevihtni valovi resno ogrožajo obalna območja. Povzročajo jih predvsem močni vetrovi, ki ustvarjajo vetrovni zastoj, v Baltskem morju pa lahko trajajo od enega do dveh dni, kot je ta Zvezna agencija za okolje pojasnil. Razvrstitev nevihtnih sunkov sega od blagih do zelo močnih nevihtnih sunkov – slednji se pojavijo, ko so vodostaji več kot 2,00 m nad srednjo gladino vode. Zadnji močnejši sunek neurja, ki se je zgodil oktobra, je povzročil za 56 milijonov evrov škode. Mesto Sassnitz je bilo posebej močno prizadeto, saj je moralo prijaviti finančno potrebo v višini približno 42 milijonov evrov za obnovo infrastrukture.

Kako se lahko zaščitimo pred takimi nevarnostmi? Opozorila pred poplavami izdajajo različne institucije, kot so protipoplavni centri ali policija in gasilci. Te informacije se širijo po številnih kanalih, vključno z radiem, televizijo in celo sodobnimi aplikacijami za opozarjanje. V času, ko je digitalizacija zelo pomembna, bi morala biti javnost tudi dobro obveščena o nevarnostih, da se lahko pravočasno odzove.

Izkušnje iz preteklosti in pogled v prihodnost

Pogled v zgodovino kaže, da nevihtni valovi niso novost. Najhujša nevihta v jugozahodnem Baltskem morju novembra 1872 je pustila globoke brazgotine in 271 ljudi stala življenja. Ti zgodovinski dogodki so opomin, da moramo razvoj podnebnih sprememb jemati resno. Dvigovanje morske gladine bi lahko povečalo nevarnost prihodnjih neviht. Tveganje je odvisno od različnih dejavnikov, vključno z intenzivnostjo vetra in obstoječimi protipoplavnimi ukrepi. Ti pomisleki so še posebej pomembni na obali Baltskega morja, saj se tu pogosto pojavljajo nevihtni sunki, zlasti v zimskih mesecih.

V zadnjih letih blagi nevihtni valovi na obali Baltskega morja niso več neobičajni. Izzivi za obalne prebivalce in infrastruktura ostajajo veliki. Toda z vse večjim zavedanjem teh naravnih nevarnosti in aktivnimi zaščitnimi ukrepi smo bolje opremljeni za spopadanje s silami narave.

Prihodnji meseci bodo pokazali, kako se bodo gladine razvijale in katere ukrepe je treba sprejeti za zaščito obalnega območja. Pri tem igra ključno vlogo sodelovanje med oblastmi in prebivalci. Komaj čakamo, da vidimo, kaj obmorska prihodnost pripravlja za Mecklenburg-Predpomorjansko!