Družba v tranziciji: Tako se spreminja način soočanja z duševnimi boleznimi

Družba v tranziciji: Tako se spreminja način soočanja z duševnimi boleznimi

Javna podoba duševnih bolezni se je v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenila. Dojemanje prebivalstva, zlasti glede depresije in shizofrenije, se dinamično spreminja, kar kažejo različne študije. Nedavni članek avtorja Ogledalo preučuje, kako so se ti odnosi razvijali med letoma 1990 in 2020 in kakšni družbeni odzivi so temu sledili.

Še posebej presenetljivo je, da se depresija danes dojema veliko manj negativno kot pred nekaj desetletji. V zadnjih 30 letih se je pri nas zgodilo marsikaj: razumevanje depresivnih stanj se je povečalo, shizofrenija pa ostaja vse bolj stigmatizirana. Ljudje z depresijo so bolj povezani z vsakdanjimi izkušnjami, medtem ko je shizofrenija pogosto videti kot nekaj tujega, čemur se je treba izogibati.

Različne percepcije

Glede na nemško dolgoročno študijo o stigmi duševnih bolezni je razvoj teh različnih zaznav tesno povezan z medijskim poročanjem in razumevanjem bioloških mehanizmov bolezni. Pojavlja se trend: psihoterapevte in psihiatre vse pogosteje priporočajo kot kontaktne točke za pomoč, medtem ko se je podpora duhovnih pomočnikov, kot so duhovniki, močno zmanjšala. Ta premik kaže, da se zdravstveni sistem vse bolj zanaša na znanstveno utemeljene terapije.

Druga zanimiva ugotovitev so različne stopnje družbene sprejetosti. Medtem ko so depresivne bolezni za mnoge ljudi zdaj manj tabu, je stigmatizacija shizofrenije in odvisnosti še vedno močna. Pri nas se zmanjšuje pripravljenost za stike s prizadetimi. Ta razvoj odpira vprašanje, katere ukrepe je treba sprejeti za trajnostno spodbujanje razumevanja resnih duševnih bolezni in povečanje sprejemanja.

Raziskovalna perspektiva

Kar v članku pmc.ncbi.nlm.nih.gov Zgoraj omenjene razlike v stališčih kažejo, da družbeno dojemanje duševnih bolezni ni togo, ampak se nenehno spreminja. Zdi se, da se pozornost družbe preusmerja na »blažje« bolezni, kar bi lahko pomenilo slabost za resnejše bolezni, kot je shizofrenija. Tu je potreben ponoven razmislek, da bi strategije destigmatizacije usmerili posebej na resnejše duševne bolezni in ne le na »blažje« primere.

Če povzamemo, lahko rečemo, da bo tematika duševnih bolezni, predvsem depresije in shizofrenije, tudi v prihodnje imela osrednjo vlogo. Družbena stališča in s tem povezano razporeditev sredstev v zdravstvenem sistemu je treba spremljati in prilagajati. Nenazadnje moramo nenehno preizkušati svoje poglede na duševno zdravje, da bi prizadetim zagotovili podporo, ki jo potrebujejo.

Za več informacij o razvoju dojemanja duševnih bolezni in njihovem družbenem sprejemanju glejte članek pubmed.ncbi.nlm.nih.gov vredno branja. To omogoča jasen pogled na dinamiko v družbi, ki oblikuje naše razumevanje duševnih bolezni.