Demokracija v nevarnosti: Župani svarijo pred naraščajočim ekstremizmom!
Boizenburg/Elbe: Konflikti med lokalnimi predstavniki naraščajo, demokracija in kohezija pa sta ogroženi.

Demokracija v nevarnosti: Župani svarijo pred naraščajočim ekstremizmom!
V Mecklenburg-Predpomorjanskem izraz »zaostali« vse bolj postaja sinonim za trenutne družbene izzive. Mestni in občinski svet v Schwerinu, ki zastopa interese deželnih županov, jasno kaže, da se stanje v občinah slabša. Susanne Miosga, tiskovna predstavnica odbora, poroča o naraščajočih skrbeh in potrebah, ki bremenijo glave županov. Ton v mestnih in občinskih svetih postaja vse ostrejši, spoštovanje in poštenost opazno manjšata. Konstruktivne razprave, zlasti o temah, kot so migracije, se skoraj ne zdijo več mogoče. To pogosto privede do zaskrbljujočih situacij, kot je srečanje župana Stefana Fassbinderja v Greifswaldu, ki je leta 2024 potekalo pod policijskim varovanjem.
V Neubrandenburgu je zaradi strahu za zasebno življenje odstopil župan. Miosga opozarja na nevaren trend: »Napadi na našo demokracijo in vrednote naše družbe se povečujejo.« Skrb vzbujajoč znak so lokalne volitve leta 2024, na katerih je AfD postala najmočnejša sila v številnih skupnostih. Raziskave kažejo, da želi 38 odstotkov volivcev znova glasovati za AfD na državnih volitvah leta 2026. V Boizenburgu župan Rico Reichelt poroča o grožnji s smrtjo, ki jo je prejel v treh letih in pol kot župan. Ko je bil leta 2022 izvoljen, je veljal za "nevmesnega" in je povzročil razburjenje s svojimi levičarskimi idejami.
Naraščajoči konflikti in vpliv ekstremizma
Politično razpoloženje je napeto: po lokalnih volitvah leta 2024 je v Boizenburgu prišlo do škandala, ko je bil za župana izvoljen mestni predstavnik CDU, ki so ga podprli glasovi AfD in desničarske skrajne skupine Domovina in identiteta. To odpira vprašanja o stopnji zaupanja v lokalne politične strukture. Vendar pa so predani državljani v mestih, kot so Boizenburg, Ludwigslust in Torgelow, predani ponovni pridobitvi zaupanja in konstruktivnemu reševanju konfliktov. V Torgelowu na primer obstajajo pobude za spodbujanje miroljubnega sobivanja različnih kultur, Pro Peace pa je dejavno vključen v akcijski načrt, katerega namen je izboljšati družbeno sodelovanje. Županja Kerstin Pukallus pozitivno vmesno sklepa o sodelovanju s Pro Peace.
Izzivov v ozadju sovražnosti do demokracije ne gre podcenjevati. Zaskrbljujoče je, da so predani prostovoljci v majhnih skupnostih prizadeti zaradi konfliktov, pritisk na izvoljene uradnike pa narašča. Povpraševanje po spoštljivem dialogu in vrnitvi k demokratičnim vrednotam je bolj kot kdaj koli prej. Še toliko bolj pomembno je, da se s temi izzivi soočimo z jasnim akcijskim načrtom, kakršnega ponuja Pro Peace.
Končne misli o potrebi po udejstvovanju
»Potrebujemo kompromise in konstruktiven način dela,« poudarja Reichelt in s tem kaže, v katero smer bi morala ubrati politika v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Kljub težavam ostaja želja po mirnem sobivanju in ohranjanju demokratičnih vrednot v skupnostih nezlomljena. Hkrati vse večji pritisk, pod katerim so župani, kaže, da demokracija ni gotov uspeh in da so za njeno ohranitev potrebna stalna prizadevanja. Konec koncev ni le odgovornost politikov, ampak vsakega državljana, da se aktivno vključi in bori za spoštljivo sobivanje.